Carpaccievo leto v Piranu/L`anno del Carpaccio a Pirano
MIRA LIČEN
HOMMAGE À CARPACCIO
slika, monotipije / pittura, monotopie
Krstilnica Janeza Krstnika Piran / Battistero di San Giovanni Battista Pirano
Odprtje: torek, 3. julij 2018 ob 21.00
(3. 7. – 5. 12. 2018)
MIRA LIČEN
HOMMAGE À CARPACCIO
slika, monotipije / pittura, monotopie
Krstilnica Janeza Krstnika Piran / Battistero di San Giovanni Battista Pirano
Odprtje: torek, 3. julij 2018 ob 21.00
(3. 7. – 5. 12. 2018)
| HOMMAGE À CARPACCIO (zloženka) |
Foto : Hommage à Carpaccio, 2018, akril na juti, 350 x 170 cm
Večdesetletno in neumorno delovanje Mire Ličen kot mnogostranske likovne ustvarjalke, restavratorke in konservatorke, tudi organizatorke kulturnih prireditev in dobre poznavalke sakralne in profane dediščine Pirana, je pogojevala odločitev, da Obalne galerije Piran sodelujemo pri projektu Carpaccievo leto v Piranu z organizacijo njene razstave, naslovljene Hommage à Carpaccio. Letos namreč poteka petsto let od nastanka oltarne slike Marija z detetom na prestolu in šestimi svetniki (1518, olje na platnu, 280 x 210 cm), ki jo je za samostansko cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu naslikal znameniti mojster Vittore Carpaccio. Minoritski samostan Piran v sodelovanju s piranskimi ustanovami in društvi vse leto pripravlja različne dogodke, delavnice, razstave, predavanja in strokovni simpozij z namenom, da bi se ta mojstrovina vrnila v Piran.
Mira Ličen je med redkimi slovenskimi ustvarjalci, ki je njej določljivi sodobni likovni izraz uveljavila v sicer tradicionalni sodobni cerkveni umetnosti. Le-ta je prepoznaven z močno svetlobno žarečim koloritom, z vehementno impulzivnem in izpovedno ekspresivno občutenim izrazom, ki je vedno na meji abstraktnega in daje le slutiti figuralno izhodišče, motivno vezano na genius loci bivanjskega prostora ali na duhovno-versko tradicijo evropskega prostora.
Mirina slika z upodobitvijo istega motiva (Marija z otrokom med svetniki) je veličastna z živo barvito površino s prevladujočimi carpaccievskimi odtenki rdeče in s premišljenimi aplikacijami modrin in njihovih odtenjanj ter zlasti s toplo občuteno svetlobno lucidnostjo. To je posebna luč, ki preseva skozi vso slikarsko podlago: nima konkretnega in vidnega fizičnega vira, deluje pa, kot da bi žarela iz avtoričine notranjosti. Podoba kot celota, kljub opaznim Mirinim razgibanim in impulzivnim potezam s čopičem ter posledično v detajlih izpovedno ekspresionističnim poudarkom, odraža skrivnostno razpoloženje spokojnosti, tišine, diskretne odmaknjenosti, skratka posebne vzvišene svetosti. Posebno pozornost gledalca pritegnejo še v avtoričini maniri reducirane in stilizirane forme, ki - nekatere bolj, druge manj – asocirajo na svetopisemske figure, upodobljene tudi na častitljivem Carpaccievem renesančnem delu. Znani in pogosto v zgodovini umetnosti upodobljeni motiv Marije z otrokom na prestolu, obdane s svetniki s prepoznavnimi atributi in številnimi ikonografskimi simboli, tudi Mira Ličen poudari s postavitvijo v središčno kompozicijo in seveda v iluzijo prostora, ki je delno abstrahiran tako, da le asociativno prepoznavamo dve veduti srednjeveškega Pirana. Le-ti in še drugi detajli iz te znamenite Carpaccieve mojstrovine so slikarko tako navdahnili, da jih je v svojem formalno oblikovnem izrazu na novo vizualizirala še v grafični tehniki monotipije. Obiskovalec prepoznava izbrane motive, na primer sv. Antona Padovanskega s srednjeveškim piranskim obzidjem in sv. Frančiška Asiškega s cerkvijo sv. Jurija v ozadju, Marijo z otrokom, otroka s češnjami v dlani, dva angela z glasbiloma in tihožitje, ki pa v njenih interpretacijah postanejo nosilci novih zgodb. So skrajne kulminacije njenega zapletenega zavednega in podzavestnega, čustvenega in miselnega dogajanja, njenega iskrenega dojemanja religioznosti in globokega spoštovanja velikih mojstrov, torej so svojske sinteze psihično imaginarnega in objektivno realnega. Gledalcu pa vzbudijo nova doživetja, čute, emocije, tudi mentalne razsežnosti, skratka, upodobitve Mire Ličen s poimenovanjem Hommage à Carpaccio postanejo aktualna in univerzalno izpovedna sporočila.
Nives Marvin
Mira Ličen je med redkimi slovenskimi ustvarjalci, ki je njej določljivi sodobni likovni izraz uveljavila v sicer tradicionalni sodobni cerkveni umetnosti. Le-ta je prepoznaven z močno svetlobno žarečim koloritom, z vehementno impulzivnem in izpovedno ekspresivno občutenim izrazom, ki je vedno na meji abstraktnega in daje le slutiti figuralno izhodišče, motivno vezano na genius loci bivanjskega prostora ali na duhovno-versko tradicijo evropskega prostora.
Mirina slika z upodobitvijo istega motiva (Marija z otrokom med svetniki) je veličastna z živo barvito površino s prevladujočimi carpaccievskimi odtenki rdeče in s premišljenimi aplikacijami modrin in njihovih odtenjanj ter zlasti s toplo občuteno svetlobno lucidnostjo. To je posebna luč, ki preseva skozi vso slikarsko podlago: nima konkretnega in vidnega fizičnega vira, deluje pa, kot da bi žarela iz avtoričine notranjosti. Podoba kot celota, kljub opaznim Mirinim razgibanim in impulzivnim potezam s čopičem ter posledično v detajlih izpovedno ekspresionističnim poudarkom, odraža skrivnostno razpoloženje spokojnosti, tišine, diskretne odmaknjenosti, skratka posebne vzvišene svetosti. Posebno pozornost gledalca pritegnejo še v avtoričini maniri reducirane in stilizirane forme, ki - nekatere bolj, druge manj – asocirajo na svetopisemske figure, upodobljene tudi na častitljivem Carpaccievem renesančnem delu. Znani in pogosto v zgodovini umetnosti upodobljeni motiv Marije z otrokom na prestolu, obdane s svetniki s prepoznavnimi atributi in številnimi ikonografskimi simboli, tudi Mira Ličen poudari s postavitvijo v središčno kompozicijo in seveda v iluzijo prostora, ki je delno abstrahiran tako, da le asociativno prepoznavamo dve veduti srednjeveškega Pirana. Le-ti in še drugi detajli iz te znamenite Carpaccieve mojstrovine so slikarko tako navdahnili, da jih je v svojem formalno oblikovnem izrazu na novo vizualizirala še v grafični tehniki monotipije. Obiskovalec prepoznava izbrane motive, na primer sv. Antona Padovanskega s srednjeveškim piranskim obzidjem in sv. Frančiška Asiškega s cerkvijo sv. Jurija v ozadju, Marijo z otrokom, otroka s češnjami v dlani, dva angela z glasbiloma in tihožitje, ki pa v njenih interpretacijah postanejo nosilci novih zgodb. So skrajne kulminacije njenega zapletenega zavednega in podzavestnega, čustvenega in miselnega dogajanja, njenega iskrenega dojemanja religioznosti in globokega spoštovanja velikih mojstrov, torej so svojske sinteze psihično imaginarnega in objektivno realnega. Gledalcu pa vzbudijo nova doživetja, čute, emocije, tudi mentalne razsežnosti, skratka, upodobitve Mire Ličen s poimenovanjem Hommage à Carpaccio postanejo aktualna in univerzalno izpovedna sporočila.
Nives Marvin
Biografija
Mira Ličen (1950, Pulj) je slikarstvo študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri prof. M. Sedeju in leta 1975 končala še specialko za restavratorstvo. Po končanem študiju se je naselila v Piranu. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, tudi tabelnega, v akvarelu, risbi, grafiki, v tehniki vitraža in fuzije, mozaika, tehnike »al secco«, slikanja na tekstil, keramike in v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Leta 1973 je imela že prvo samostojno razstavo v Ljubljani, leta 1972 pa je prvič sodelovala na skupinski razstavi slikarskega Ex-tempora Piran. Odslej je seznam samostojnih in skupinskih razstav v Slovenski Istri, Sloveniji in v tujini izjemno velik (bio-bibliografija na www.miralk.si). Udeležila se je več mednarodnih likovnih kolonij, njena dela se nahajajo v številnih zasebnih in javnih zbirkah. Uveljavljena je kot pomembna nadaljevalka tradicije krajinarstva in enakovredno tudi sodobne sakralne umetnosti. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugimi leta 1997 prestižno nacionalno Steletovo priznanje za konservatorstvo, saj se ves čas ukvarja tudi s tem področjem in leta 2009 še priznanje Mirka Šubica s strani Društva restavratorjev Slovenije, nadalje leta 2010 nagrado ZDSLU, 2011 Zlati grb Občine Piran in 2012 priznanje Majskega salona. Je članica društva Insula in ZDSLU. Bila je med pobudniki in organizatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice in Križev pot v piranskih cerkvah, kjer je še vedno dejavna kot organizatorka in razstavljalka. Živi in dela v Piranu.
www.miralk.si, info@miralk.si, m +386 41 731 397
Mira Ličen (1950, Pulj) je slikarstvo študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri prof. M. Sedeju in leta 1975 končala še specialko za restavratorstvo. Po končanem študiju se je naselila v Piranu. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, tudi tabelnega, v akvarelu, risbi, grafiki, v tehniki vitraža in fuzije, mozaika, tehnike »al secco«, slikanja na tekstil, keramike in v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Leta 1973 je imela že prvo samostojno razstavo v Ljubljani, leta 1972 pa je prvič sodelovala na skupinski razstavi slikarskega Ex-tempora Piran. Odslej je seznam samostojnih in skupinskih razstav v Slovenski Istri, Sloveniji in v tujini izjemno velik (bio-bibliografija na www.miralk.si). Udeležila se je več mednarodnih likovnih kolonij, njena dela se nahajajo v številnih zasebnih in javnih zbirkah. Uveljavljena je kot pomembna nadaljevalka tradicije krajinarstva in enakovredno tudi sodobne sakralne umetnosti. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugimi leta 1997 prestižno nacionalno Steletovo priznanje za konservatorstvo, saj se ves čas ukvarja tudi s tem področjem in leta 2009 še priznanje Mirka Šubica s strani Društva restavratorjev Slovenije, nadalje leta 2010 nagrado ZDSLU, 2011 Zlati grb Občine Piran in 2012 priznanje Majskega salona. Je članica društva Insula in ZDSLU. Bila je med pobudniki in organizatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice in Križev pot v piranskih cerkvah, kjer je še vedno dejavna kot organizatorka in razstavljalka. Živi in dela v Piranu.
www.miralk.si, info@miralk.si, m +386 41 731 397
RSS Feed